home

OKOLJE

Kresovanje in kurjenje bioloških odpadkov – Kaj pa zdravje?


ponedeljek, 18. 03. 2019 | Okolje

Prihaja čas, ko začnemo urejati svoje vrtičke, obrezovati sadno in okrasno grmičevje ter čistiti okolico svojih bivališč. Preko zime in z obrezovanjem nastane veliko odmrlega biološkega materiala. Prav tako se bliža čas, ko bomo po tradiciji zakurili prvomajske kresove.

Kresovanje

Običaj kurjenja kresov je povezan že s predkrščanskim slovanskim verovanjem, ki s kresom manifestira božanstvo sonca in ga narava potrebuje za prebujanje iz zimskega počitka. Sonce so zato ponazorili z ognjem oziroma postavitvijo kresov. V kasnejšem času so se kresovi pojavljali na vrhu hribov in opozarjali prebivalce na obleganje Turkov, v sodobni dobi pa je postavitev kresa simbol boja delavcev za svoje pravice.

Kakorkoli je posedanje in druženje ob kresu prijetno, pa se je vendarle potrebno zavedati, da je uporaba odprtega ognja na prostem brez upoštevanja posebnih ukrepov prepovedana, predvsem pa zdravju škodljiva. Takšno kurjenje je eden izmed pomembnih virov onesnaževal zraka, pri katerem nastajajo številne zdravju škodljive emisije (benzen, policiklični aromatski ogljikovodiki, formaldehid, ogljikov monoksid,..), da ne govorimo o delcih PM10 in manjših, ki dokazano povzročajo bolezni pljuč, srčno-žilne bolezni, tveganja za prezgodnjo smrt novorojenčkov in druge. Kurjenje kresov je še zlasti škodljivo zaradi neustreznega materiala (moker in kemično obdelan les, različni odpadki,..). Večji delci (PM10, PM2,5) prodrejo globoko v pljuča, kjer povzročajo vnetja, bolezni, manjši delci pa iz pljuč prehajajo v kri in potujejo v vse organe telesa. Meritve, ki jih za našo in sosednje občine izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano kažejo vsako leto še toliko večje koncentracije delcev PM10, kar je seveda dokaz, kako zelo kurjenje kresov vpliva na onesnaženost zraka.

Na sliki 1 je prikazan vpliv kurjenja na koncentracije delcev v zraku.

Slika 1: Vpliv kurjenja na koncentracije delcev PM10 se vidi kot poviševanje izmerjenih vrednosti na dan 30.04. kmalu po 20:00 in dosežene najvišje koncentracije na dan 01.05. od polnoči do 03:00.

 

Zeleni obrez, požiganje trave

Pri čiščenju svojega bivalnega okolja se še vedno radi poslužujemo »enostavnega« odstranjevanja suhega vejevja, trave, ostalih bioloških odpadkov preprosto tako, da jih sežgemo. Ob tem niti ne pomislimo, da gre pravzaprav za odpadni material, ki ni popolnoma suh, s svojim nepopolnim gorenjem proizvede velike količine onesnaževal, predvsem v obliki majhnih delcev. Zavedati se je potrebno, da je kurjenje odpadnega vejevja v naravi prepovedano in tudi kaznivo, zato nas lahko v skladu s predpisi doleti globa med 200 in 600 EUR. Tak material je odpadek, ki ga potrebno kompostirati ali pa prepustiti lokalni komunalni službi za strokovno predelavo. Z neprimernim odstranjevanjem odpadkov škodujemo sebi in svojim bližnjim, pa tudi sosedom in širšemu območju.

Maribor in okoliške občine so, glede na kakovost zunanjega zraka, v degradiranem območju, zato naprošamo vse občane, da v največji možni meri omejijo prižiganje kresov oziroma preudarno sestavijo kres iz suhih, gorljivih materialov, v skladu z Uredbo o varstvu pred požarom. Prav tako ni primerno kurjenje trave, odpadkov z vrtov, listja, vejevja in drugih materialov. Čeprav so to naravni materiali se z gorenjem le-teh izločajo zdravju zelo strupene emisije, ki škodijo predvsem nam samim in celotni okolici.

 Zavedajmo se, da brez zraka ni življenja. S svojim ravnanjem bodimo odgovorni tudi do drugih.