home

OKOLJE

Karta hrupa

Varstvo ljudi pred hrupom je eden izmed pomembnih ciljev varovanja okolja v Sloveniji. Strateške karte hrupa predstavljajo osnovni pregled obstoječe obremenitve okolja s hrupom oziroma oceno izpostavljenosti hrupu na posameznem območju zaradi obratovanja različnih virov hrupa. Na osnovi emisij posameznih virov hrupa lahko posledično ocenimo tudi celotno obremenitev okolja s hrupom za določeno območje.

Strateška karta hrupa je standardiziran grafičen prikaz stanja obremenjenosti okolja s hrupom na določenem območju. Nova Strateška karta za območje mesta Maribor je bila izdelana v letu 2011. Predstavlja oceno obremenitve okolja s hrupom na podlagi podatkov o virih hrupa - cestni in železniški promet ter industrijska dejavnost - v skladu z zahtevami Uredbe o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju in Direktive 2002/49/EC. 

Izdelana karta kaže, da je prevladujoči vir hrupa na območju mesta Maribor cestni promet, v manjši meri železniški promet, prispevek industrijskih in proizvodnih virov je manjši in lokalno omejen. Zaradi cestnega prometa je glede na mejne vrednosti kazalcev hrupa v dnevnem času preobremenjenih več kot 14.000 prebivalcev, v večernem in nočnem času več kot 25.000 in v celodnevnem obdobju več kot 22.000 prebivalcev. Najbolj obremenjene stavbe so ob Cesti proletarskih brigad, Ptujski cesti, Gosposvetski cesti, Strossmayerjevi ulici, Krekovi ulici in Mladinski ulici.

Obremenitev stavb prebivalcev s hrupom zaradi cestnega prometa se je v obdobju 2006 – 2011 v splošnem zmanjšala, zato se je zmanjšalo tudi število preobremenjenih stavb in prebivalcev. Ne glede nato je v vseh obdobjih dneva še vedno preobremenjenih veliko stavb in prebivalcev.

Po podatkih o preobremenjenih stavbah in prebivalcih zaradi železniškega prometa se je število preobremenjenih stavb in prebivalcev delno zmanjšalo v vseh obdobjih dneva.

Na slikah 1 in 2 je prikazana skupna obremenitev površin s hrupom na območju mesta Maribor za celodnevno in nočno obdobje. 

    Dnevni čas

    Hrup

    Obremenitev s hrupom, ki jo povzročajo promet, industrijski viri in druge dejavnosti, je med večjimi okoljskimi problemi in vzrok za naraščajoče število pritožb prebivalcev. Onesnaženost s hrupom je drugačna od ostalih vrst onesnaževanja, saj po ustavitvi vira hrupa ni več njegovega negativnega vpliva na okolje. Hrup je vsak nezaželen, moteč zvok, ne glede na to ali je to zvok letala ali lajež sosedovega psa. V preteklih tridesetih letih je hrup naraščal na vseh območjih, predvsem v urbanih območjih.

    Eno od meril onesnaženosti okolja s hrupom je nevarnost za zdravje. Hrup lahko vpliva na človeka na več načinov. Visoki nivoji hrupa lahko okvarijo slušne organe in škodljivo delujejo kot stresni dejavnik na živčni sistem, kar pomeni, da človek postane nervozen, razdražljiv in utrujen.

    Nivo glasnosti hrupa je samo ena od komponent, ki vplivajo na človeka. Ostali dejavniki, ki jih moramo upoštevati so čas in prostor, trajanje hrupa in vir hrupa. Enota za jakost zvoka je dB(A). A je z določenim frekvenčnim filtrom (filter A) vrednotena raven hrupa, ki jo porabljajo z namenom, da bi čim bolje posneli odzivne značilnosti človeškega ušesa.

    Glavni viri hrupa so cestni, železniški in letalski promet, gradbišča, industrija, prireditve, gostinski lokali, rekreativne dejavnosti ipd.

    Nočni čas