KRESOVANJA

Prvomajski prazniki, so doslej bili povezani tudi s kresovanji. Vendar je potrebno poudariti, da epidemije še ni konec in da množična druženja v izogib širjenja virusa še niso dovoljena. Uporaba odprtega ognja na prostem je brez upoštevanja posebnih ukrepov prepovedana, predvsem pa zdravju škodljiva.

Vpliv delcev na zdravje
Ni varne mejne koncentracije, pod katero delci nimajo negativnega vpliva na zdravje ljudi. Na delce pa so lahko vezane tudi številne druge škodljive snovi, kot so na primer težke kovine in policiklični aromatski ogljikovodiki, kar je odvisno od vira delcev. Sveža biomasa je težje gorljiva, zato sprošča neprimerno več gostega dima, smradu in saj, ki ogrožajo vsa živa bitja.
Vdihavanje zraka, onesnaženega z delci, vpliva na:

• srce in ožilje: večja verjetnost nastanka strdkov in srčnega infarkta, motnje ritma srca, povečan krvni tlak, nastanek ateroskleroze;

• dihala: astmatični napadi, bolezni pljuč;

• sistemsko vnetje, nastanek raka itd.

Kaj govorijo predpisi?
Zahteve v zvezi s kurjenjem kresov določa več predpisov. Tudi občine s svojimi predpisi določijo dodatne pogoje, omejitve in prepovedi kurjenja, upoštevati je potrebno še omejitve in prepovedi za varovana območja.
Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju točno določa, kaj je naravno okolje: gozd in drugo gozdno območje, območje na prostem razen vodnih površin (obdelane in neobdelane kmetijske površine), drevoredi, parki in skupine gozdnega drevja. Kurjenje je definirano kot kurjenje nenevarnih materialov znotraj kurišč in požiganje je uničevanje naravnih nenevarnih materialov izven kurišč, kar počnemo najbolj pogosto. Naravni nenevarno materiali so tisti, ki nastajajo v kmetijstvu in gozdarstvu kot so: trava, les in podobno. Pri kurjenju v naravnem okolju je potrebno urediti kurišče, ki je obdano z negorljivim materialom, od zunanjega roba vsaj meter očiščeno vseh gorljivih snovi, mora biti pod nadzorom polnoletne osebe, ogenj se po končanem kurjenju popolnoma pogasi. Uredba tudi prepoveduje požiganje, kurjenje v gozdu in zemljiščih poraslih z gozdnim rastjem ter kurjenje odpadkov. Posebne prepovedi veljajo ob razglasitvi velike požarne ogroženosti, ko je posebej organizirano opazovanje naravnega okolja (gasilci, lovci, lastniki zemljišč, …). Za neupoštevanje določil so zagrožene globe od 1.000 – 6.000 EUR.
Uredba o odpadkih definira biološke odpadke kot biorazgradljive odpadke z vrtov in parkov, živilske in kuhinjske odpadke iz gospodinjstev ter restavracij in iz gostinske dejavnosti. Ravnanje z njimi ne sme predstavljati tveganja za zdravje in okolje (vode, zrak, tla, rastline in živali), ne smejo povzročati hrupa in vonjav in škodljivih vplivov, predvsem na varovanih območjih in območjih pitne vode. Nadzor nad izvajanjem uredbe izvajajo inšpektorji za okolje, pa tudi za kmetijstvo, globe pa so različne glede na imetnika odpadkov in znašajo od 100 do 30.000 EUR.
Kako ravnati z zelenim obrezom?
Pokošeno travo, obrez dreves in grmičevja, listje pa tudi belo omelo lahko kadar koli odpeljemo v zbirne centre za odpadke ali pa jih kompostiramo.

ZAVEDAJMO SE, DA LAHKO S SVOJIM DELOVANJEM MOČNO VPLIVAMO NA KAKOVOST ZUNANJEGA ZRAKA, KI GA VDIHAVAMO. POMISLIMO NA SVOJE ZDRAVJE IN ZDRAVJE DRUGIH LJUDI TER OMEJIMO VSE TISTE DEJAVNOSTI, KI NISO NUJNO POTREBNE!