POVZETEK POROČILA O KAKOVOSTI ZUNANJEGA ZRAKA ZA LETO 2022 v MESTNI OBČINI MARIBOR

Meritve kakovosti zunanjega zraka za Mestno občino Maribor izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ki na podlagi podatkov meritev iz mestne in državne merilne mreže (ARSO) pripravi skupno letno poročilo.

Večina onesnaževal se meri v središču mesta na merilnem mestu Center, sledita Vrbanski plato, Tezno in Krekova/Tyrševa, na ostalih merilnih mestih (Pohorje, Radvanje) se ugotavlja eno ali dve onesnaževali. Spremljajo se naslednja onesnaževala: dušikovi oksidi (NOx in NO2), ozon (O3), delci (PM10, PM2,5 in PM01), težke kovine (Pb, Cd, Ni, As) in benzo(a)piren v delcih PM10 ter črni ogljik. Prostorska razporeditev merilnih mest v Mariboru je načeloma ustrezna, saj pokriva gosto poseljeno območje središča mesta in njegovo okolico, čeprav še obstaja nekaj generalnih področij, ki z meritvami v tem letu še niso bila pokrita (Pobrežje, Studenci,…). Merilne metode so pretežno referenčne.
Dodatno so se ugotavljali še meteorološki parametri. 

Stanje kakovosti zraka v Mestni občini Maribor je naslednje:
•    Koncentracije dušikovega dioksida in dušikovih oksidov na Vrbanskem platoju so bile nižje kot v Centru in na Teznem in nikjer niso presegale mejnih vrednosti za varovanje zdravja ljudi oziroma kritične vrednosti za varstvo rastlin v naravnem okolju.
•    Vsebnost ozona v zraku z oddaljevanjem od središča mesta narašča. Ciljna vrednost (v koledarskem letu triletnega povprečja) je bila presežena na Teznem. Urne koncentracije pa niso bile tako visoke, da bi bila na katerem merilnem mestu kadarkoli presežena opozorilna ali alarmna vrednost. Koncentracije ozona se na merilnem mestu Pohorje znižujejo, na Vrbanskem platoju je zaznaven rahel trend zniževanja vrednosti. Na Teznem je zaznaven trend zviševanja vrednosti.
•    Poseben problem predstavljajo delci PM10, vendar tudi v letu 2022 srednja letna vrednost delcev v Centru, na Krekovi/Tyrševi, na Teznem, na Vrbanskem platoju in Radvanju ni presegala mejne letne vrednosti. Število preseganj dnevne mejne vrednosti na nobenem merilnem mestu ni bilo preko dovoljenih 35. Vsa preseganja so bila izmerjena pozimi (januar, marec in december). Če gledamo dolgoletne trende srednjih letnih vrednosti na merilnih mestih Center in Vrbanski plato se stanje izboljšuje.
•    Koncentracije delcev PM2,5 so bile na Vrbanskem platoju, v Centru in na Krekovi/Tyrševi pod mejno letno vrednostjo. Dolgoletni trend delcev PM2,5 je še vedno usmerjen navzdol.
•    Trend koncentracij delcev PM01 na merilnem mestu Krekova/Tyrševa je usmerjen navzdol.
•    Koncentracije črnega ogljika so bile v letu 2022 višje kot v letu pred tem, razmerje med deležem črnega ogljika iz kurjenja lesne biomase (27 %) in iz naslova izgorevanja fosilnih goriv (73 %) se je spremenilo v prid izgorevanja fosilnih goriv. V letu 2022 je bil delež kurjenja lesne biomase na nivoju leta 2018. Razlog za to gre iskati v 12,6 % povečanju prometa mimo merilnega mesta (in s tem tudi povečanju emisij iz cestnega prometa). V letu 2022 je bila količina prometa na Krekovi ulici najvišja izmerjena v celotnem merilnem obdobju (2013-2022). Povečanje v letu 2021 v primerjavi z letom 2020 gre pripisati zaprtju Koroške ceste, pa tudi vplivu koronskih omejitev (manjši promet v letu 2020). Povišanje v letu 2022 bi lahko pripisali tudi zaprtju Lenta zaradi obnove od sredine leta 2022 naprej.
•    Vsebnost benzo(a)pirena v delcih PM10, ki je pokazatelj za rakotvorno tveganje policikličnih aromatskih ogljikovodikov, je bila v Centru pod mejno letno vrednostjo in pod povprečjem doslej izmerjenih vrednosti, trend pa je usmerjen navzdol. Vsebnost benzo(a)pirena v delcih PM10 na merilnih mestih v Radvanju in na Teznem ni presegala mejne letne vrednosti.
•    Mejne in ciljne vrednosti za varovanje zdravja ljudi že več let niso bile presežene za težke kovine (arzen, svinec, kadmij in nikelj) v delcih PM10, dolgoletni trendi vseh teh onesnaževal pa so usmerjeni navzdol. 

Temperatura zraka je bila nad dolgoletnim povprečjem.

Kakovost zraka je za vsa onesnaževala razen za ozon pozimi slabša in zanjo bi lahko rekli, da k nekim bolj ali manj stalnim koncentracijam ozadja dodatno prispevajo kurilne naprave, promet, industrija in drugi lokalni viri. Pri ozonu je razlog za višje vrednosti poleti v načinu njegovega nastanka (visoke temperature in sončno obsevanje).

Če povzamemo, je na merilnih mestih opaziti navzdol usmerjene trende, kar kaže na izboljševanje kakovosti zunanjega zraka, vendar še večje izboljševanje preprečuje vedno večja uporaba lesne biomase kot energenta. Lesna biomasa, posebej v neugodnih vremenskih situacijah, povišuje koncentracije onesnaževal v zunanjem zraku (večdnevni pojavi visokih koncentracij).
Za onesnaženje pa seveda niso krive samo lokalne emisije, ampak je iz prispevnih stopenj lokalnih in regionalnih emisij razvidno, da velik delež odpade tudi na regionalne emisije, kar potrjujejo tudi rože onesnaženja.

Glede na izmerjene koncentracije se lahko pričakuje škodljive učinke teh onesnaževal na zdravje ljudi, vendar je ob tem potrebno poudariti, da prebivalci Maribora in okolice niso izpostavljeni večjemu tveganju za zdravje zaradi slabe kakovosti zraka glede na ostale prebivalce Slovenije v mestih ali ob prometnih cestah. Tveganje je iz leta v leto manjše, z zniževanjem koncentracij pa se znižuje tudi verjetnost škodljivih vplivov na zdravje. 
Za zagotavljanje boljše zdravstvene zaščite ljudi pred škodljivim delovanjem onesnaževal iz zraka si je potrebno prizadevati za še dodatno znižanje njihovih koncentracij. Veliko tveganje za poslabšanje kakovosti zunanjega zraka predstavljajo tudi negotove razmere, povezane s podražitvami energentov (plin, kurilno olje, elektrika) saj se lahko namesto njih pričakuje povečanje uporabe lesne biomase (drv).

Celotno poročilo o kakovosti zunanjega zraka za leto 2022 si lahko ogledate TUKAJ.