POLETNA ENERGETSKA REVŠČINA

Zaradi podnebnih sprememb postaja vse več vročinskih valov nova značilnost naših poletij. V EU si približno petina prebivalstva poleti ne more privoščiti udobno hladnih domov. Na energetsko revščino torej ne bi smeli gledati le kot na pojav, ko ljudje trpijo zaradi prehladnih domov pozimi, saj ni nič manj pomembna kakovost življenja zaradi neudobnih in nezdravih vročih domov poleti. Še posebej izrazit je pojav energetske revščine v Sredozemlju in na priobalnih območjih, kjer so stavbe komaj kaj ali povečini neizolirane in pride komponenta ogrevanja in hlajenja še posebej do izraza. 

Energetska revščina je torej situacija, ko gospodinjstvo zaradi prenizkih prihodkov ne more pokrivati stroškov porabe  energije (ogrevanje, hlajenje, topla voda, razsvetljava,...). Na revščino poleg prihodka vpliva tudi cena energentov in poraba. Medtem ko podatki o zimski energetski revščini obstajajo pa je na voljo le malo podatkov o poletni energetski revščini. Najbolj prizadete so predvsem ranljive skupine (starejši, invalidi, otroci, gospodinjstva z nizkimi dohodki, velike družine, brezposelni,...)

Poletna energetska revščina je kljub vedno bolj vročim poletjem še vedno deležna zelo malo pozornosti. Hlajenje in poletno toplotno udobje je potrebno prepoznati kot pomembna vidika trenutnega razumevanja energetske revščine. Razvijati je potrebno načrte za reševanje poletne energetske revščine, npr. skozi več zelenih površin v mestih, naložbe v udobna energetsko učinkovita stanovanja, dobro zasnovano ulično vegetacijo, zelene strehe in stene. Pomembni so tudi posegi v mestih, namenjeni ublažitvi toplotnih otokov na urbanih območjih, kot je vključitev zelenih površin in sistemov za senčenje mest. 

Vročinski valovi ter veliko število tropskih dni in noči vplivajo na zdravje in dobro počutje ljudi v energetsko revnih gospodinjstvih. Visoke temperature povzročajo pregrevanje in dehidracijo, v povezavi z boleznimi srca in ožilja pa lahko povzročijo tudi smrt. Zelene površine preprečujejo nastanek toplotnih otokov ter zmanjšujejo vročino in pregrevanje. Potrebno je spremeniti lokalne urbanistične načrte in povečati naložbe v ustvarjanje zelenih površin na mestnih območjih. Spodbujati je potrebno sajenje dreves ter nameščanje senčil pred stavbe ter na okna in balkone. Nujno je tudi vključevanje zdravstvenih delavcev in zdravstvenih vidikov v reševanje energetske revščine. 

Uspešno spopadanje z energetsko revščino je lahko učinkovito samo z ukrepi v vseh sektorjih in segajo na področje socialnih politik, politike enakosti spolov, politike dela, energetske, podnebne, davčne, stanovanjske in zdravstvene politike. Vse te politike morajo biti medsebojno povezane in skladne.

Na temo poletne energetske revščine (v Sredozemlju) društvo Focus vodi projekt EmpowerMed, s ciljem zmanjševanja revščine in pripravo praktičnih ukrepov za energetsko učinkovitost in rabo OVE. Nasvete za izboljšanje počutja v vašem domu, ki so jih pripravili v okviru projekta si lahko preberete TUKAJ.