home

OKOLJE

ZAČENJA SE KURILNA SEZONA


torek, 05. 10. 2021 | Okolje

Kurilna sezona se začne tretji dan, ko je zunanja temperatura ob 21. uri tri dni zapored nižja ali enaka 12 °C.

 

Začetek, konec in trajanje kurilne sezone v Sloveniji določa Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), in sicer se kurilna sezona začne tretji dan, ko je zunanja temperatura ob 21. uri tri dni zapored nižja ali enaka 12 °C. Konec sezone gretja pa je tretji dan, ko je zunanja temperatura v prvi polovici leta ob 21. uri tri dni zapored višja ali enaka 12 °C. Po podatkih ARSO v večini nižje ležečih območjih kurilna sezona traja v povprečju od 6 do 8 mesecev, v višje ležečih, gorskih območjih, pa tudi do 11 mesecev.


Ogrevanje stavb, priprava tople sanitarne vode in hlajenje imajo na kakovost zraka občuten vpliv, zato je zelo pomembna taka izbira energenta, ki najmanj onesnažuje okolje in hkrati učinkovite kurilne naprave. To je nenazadnje pomembno tako iz vidika kakovosti zraka, kot tudi ekonomskega vidika (manjši stroški ogrevanja). Kljub splošnim smernicam o uporabi ustreznega energenta, pa v praksi še zmeraj velik delež odpade na fosilna goriva in kurjenje z lesno biomaso, prav tako nam velikokrat menjavo stare kurilne naprave onemogoča finančno stanje gospodinjstva.


Kaj lahko sami naredimo za boljši zrak?

· Pravilna izbira kurilne naprave

Sodobne naprave so tehnološko napredne, imajo večji izkoristek in zato nižje stroške energenta, ter občutno nižje izpustov dimnih plinov v ozračje. Predimenzioniranost kurilne naprave vodi v prehitro zgorevanje in oddajanja prevelike količine toplote v prostore, s čimer znatno povečujemo stroške. Brezplačno svetovanje o učinkoviti rabi energije v gospodinjstvih ter o finančnih vzpodbudah pri menjavi kurilnih naprav lahko najdete na spletni strani Eko sklada – Ensvet.

· Kakovost goriva

Za kurjavo so primerna polena, lesni briketi ali peleti iz naravnega, kemično neobdelanega lesa. Barvan, lepljen in umazan les ni primeren za kurjavo. Drva za takojšnjo uporabo morajo biti primerno suha.

· Način kurjenja

Najprimernejši način je zgornje odgorevanje goriva od vrha proti rešetki, ki se izvede tako, da najprej zlagamo večja polena (vzporedno ali križno), nanje polagamo manjše nasekana drva ali trske, med katere položimo vžigalni material (npr. lesna volna). Z dovodom zraka uravnavamo plamen. Faza vžiganja in segrevanja mora biti čim krajša, saj v nasprotnem primeru prihaja do nepopolnega zgorevanja in tvorbe ogljikovega monoksida.


· Vzdrževanje kurilne naprave

 
Redno čiščenje pepela in pravilno vzdrževanje v skladu z navodili proizvajalca je pogoj za dobro delovanje naprave in zmanjšanje izpustov v prostor in zunanji zrak. Prav tako je  pomembno izvajanje rednih pregledov in čiščenje dimniških naprav.  

 

Ob doslednem upoštevanju teh osnovnih pravil bo zgorevanje v peči s svetlim rumenim
ali modrikastim plamenom, brez vidnega dima in nizkimi emisijami, medtem ko je za
visoke emisije značilen temnejši, rdeč ali celo črn plamen in sajast dim, v dimniku pa
so opazne sajaste in katranske obloge (možnost dimniškega požara).


Čeprav lesna biomasa velja za ekološko prijazno, pa lahko iz zapisanega ugotovimo,
da z neustreznim načinom kurjenja okolju povzročimo veliko škode (povišane
koncentracije PM delcev, benzo(a)pirena, črnega ogljika in drugih onesnaževal iz
nepopolnega izgorevanja), ki se nam vrača v obliki številnih respiratornih, krvožilnih in
srčnih bolezni.

 

Kurjenje odpadkov?

 

V skladu z veljavnimi predpisi o ravnanju z odpadki je kurjenje le-teh prepovedano,
saj s takim početjem neposredno škodujemo naravi in ogrožamo zdravje ljudi okoli
sebe.

 

V zadnjih letih se je močno povečala uporaba malih kurilnih naprav na lesna goriva v
gospodinjstvih, saj je les finančno dokaj ugoden energent oziroma ga je v našem okolju
relativno veliko. Ob tem opažamo tudi povečano onesnaženje zraka s trdimi delci na
račun kurjenja, kar dokazuje vedno večji delež črnega ogljika v teh delcih oz. nakazuje na kurjenje ne samo s primernim lesom, temveč tudi z odpadki ali drugimi snovmi, ki v peč ne sodijo. Zato so vse bolj pogoste pritožbe na brezvestno ravnanje svojih soobčanov. Vedeti moramo, da je mogoče po izpustu iz dimnika (količina, barva, gostota dima) sklepati na neustrezno kurjenje.