home

OKOLJE

50 let delovanja organizacije Greenpeace


sreda, 15. 09. 2021 | Okolje

Začetek zgodbe se je za Greenpeace začel 15. septembra 1971, ko je skupina aktivistov odplula proti otoku, kjer so ZDA izvajale jedrska testiranja.

Začelo se je pred 50 leti na krovu ribiške ladje. Skupina 12 okoljskih aktivistov je iz Vancouvra odplula proti otoku Amčitka ob obali Aljaske, odločena, da ustavi jedrske poskuse, ki jih je tam izvajala ameriška vlada. Plovilo z imenom Phyllis Cormack, ki so ga klicali tudi Greenpeace, je sicer pred ciljem prestregla obalna straža, ZDA pa so brez motenj aktivirale podzemno jedrsko bombo.

A kljub neuspelemu poskusu ustavitve testiranja je akcija skupine pritegnila pozornost širše javnosti – skupaj z jedrsko bombo je tako eksplodirala tudi "miselna bomba", ki je sprožila premik v družbeni zavesti. Pogum in zagnanost majhne skupine je zanetil družbeno gibanje, ki je pripeljalo do tega, da so ameriške oblasti pozneje "zaradi političnih in drugih razlogov" opustile vse jedrske poskuse na Amčitki.

V Sloveniji aktivisti nagovarjajo predvsem politične odločevalce

Od leta 2007 ima Greenpeace svoje predstavništvo tudi v Sloveniji. "V različnih državah zastavljene okoljske cilje dosegajo na različne načine. Ker ni velikih mednarodnih družb, ki bi bile slovenske, se pri nas osrednja konfrontacija odvija z odločevalci – lokalnimi in državnimi. Tudi vsa glavna energetska podjetja so državna," je povedala Sara Kosirnik iz Greenpeacea Slovenija.

Prva odmevnejša kampanja Greenpeacea Slovenija je bila vseslovenska turneja "Za čisto energijo", sledila je kampanja proti gradnji TEŠ-a 6 in akcija za zaščito Jadrana, ki je pripomogla k prekinitvi raziskovanja izkoriščanja nafte in plina v Jadranskem morju. Slovenski Greenpeace je sodeloval tudi pri več mednarodnih pobudah – med drugim tudi v kampanji proti plastiki za enkratno uporabo, akciji ozaveščanja o pomenu in prednostih obnovljivih virov.

"Ena vidnejših zmag na področju sprememb zakonodaje je bila leta 2019 sprejeta uredba, ki omogoča gradnjo skupnostnih elektrarn. Da lahko skupina ljudi znotraj ene transformatorske postaje na knjižnici, vrtcu, občinski strehi postavi elektrarne," je povedala Sara Kosirnik. Kot je dodala, so njihove glavne dejavnosti sicer vezane na kampanje ozaveščanja, kjer se takojšen učinek težko meri, saj gre za spremembe v miselnosti ljudi, kar vpliva na razvoj družbe na daljši rok.

Pravilno je, da posameznik skrbi za okolje, a ključne so sistemske rešitve

Kot prioritetne naloge, ki bi se jih morali lotiti v okviru okoljske politike, v Greenpeace Slovenija poudarjajo temeljito prenovo javnega prometa in prehod s fosilnih goriv na trajnostne oblike energije. Spodbujajo k povečanju uporabe obnovljivih virov energije, zlasti sonca in vetra, ter k odločevalce pozivajo, da morajo k energetsko učinkovitejšem delovanju z ukrepi spodbuditi tudi industrijo.

Ob tem poudarjajo predvsem pomen sistemskih rešitev. "Kot posamezniki se moramo zavedati, da s svojim življenjskim slogom vplivamo na okolje, ampak brez jasnih sistemskih rešitev težave ne bodo odpravljanje," opozarja Sara Kosirnik, ki v pozivanju posameznikov k spremembi življenjskega stila velikokrat vidi prelaganje odgovornosti, ki bi jo morale prevzemati velike korporacije.

"Pravilno je, da se izogibamo uporabi plastike, da ločujemo odpadke, da ugašamo luči, ko nas ni v prostoru. S tem se kot posamezniki zavedamo, da kriza obstaja, da je resnična. Ampak ob tem ne smemo pozabiti, da glavni vzrok za krizo tiči v industriji, ki dolga leta naravo dojema kot surovino, ki jo je treba izkoristiti za dobiček,. Krize niso ustvarili ljudje, ampak velike umazane," je poudarila.

Več informacij najdete na tej povezavi.

Vir: rtvslo.si