V boju za preživetje

Divja grlica (Vir: BirdLife Europe)

Vzrokov za upad populacije je več, med njimi tudi uničevanje gnezditvenega habitata zaradi intenziviranja kmetijstva (izsekovanje grmišč in mejic) in pomankanje hrane zaradi splošno razširjene uporabe herbicidov. Med golobi je divja grlica edina trans-saharska selivka, zato so zanjo pomembne tudi razmere na prezimovališčih in selitvi, kjer ima zelo močen negativni vpliv lov.

V zadnjih 15-ih letih se je populacija divje grlice v Evropi zmanjšala za 30 %. Glavni razlogi za upad populacije so degradacija in izguba habitatov zaradi intenziviranja kmetijstva ter zakonit kot tudi nezakonit lov. 

V letu 2018 je Evropska komisija razvila mednarodni akcijski načrt varovanja divje grlice. Glavni prioriteti sta:
– upravljanje habitatov vrste na način, ki bo omogočil gnezdenje čim več parom divjih grlic in
– povečanje možnosti njihovega preživetja.

Lov na divje grlice je treba prepovedati vsaj za štiri leta, da si populacija opomore. Lov je bil dovoljen v desetih evropskih državah: Avstriji, Bolgariji, Cipru, Franciji, Grčiji, Italiji, Malti, Portugalskem, Romuniji in Španiji. Lovili so jih tudi Bosni in Hercegovini, Črni gori, severni Makedoniji, Srbiji, Turčiji in Ukrajini.

Vzdolž zahodne selitvene poti je lovni pritisk na vrsto visok, zato je edino smiselno, da se lov na divje grlice začasno prepreči. Francija, Portugalska in Španija so se že odzvale in prepovedale lov na divjo grlico v lovni sezoni 2021–2022.

Vzdolž centralno-vzhodne selitvene poti se, zaradi pomankanja podatkov, le predvideva, da je lovni pritisk visok, zato so predlagali zmanjšanje ulova za 50 %. Večina držav je sledila priporočilom.

Dobremu vzoru Francije, Portugalske in Španije so sledili tudi v Izraelu in prepovedali lov na divjo grlico za tri leta.

Poleg zakonitega je treba omejiti tudi nezakonit lov. V Evropi je največ krivolova na Jonskih otokih v Grčiji, kjer vsako pomlad nezakonito ubijejo veliko število selečih divjih grlic.

 Vir: www.ptice.si