V MESTU DA, V GOZDU NE

Mestna občina Maribor je v okviru projekta ALPTREES organizirala strokovno razpravo z naslovom Pogovori o tujerodnih drevesnih vrstah, ki je potekala 10. junija 2021 v Avditoriju Lutkovnega gledališča Maribor. Za vsebinsko pripravo dogodka je poskrbela Skupna služba varstva okolja Skupne občinske uprave Maribor.

Niso vse tujerodne vrste tudi invazivne

Dr. Aleksander Marinšek z Gozdarskega inštituta Slovenije je predstavil, kaj so tujerodne in invazivne tujerodne vrste. Med prve prištevamo vsa živa bitja (rastline, živali, glive, mikroorganizme), ki so bila namerno ali nenamerno zanesena na območje zunaj svoje naravne razširjenosti in jih brez človekove pomoči ne bi mogla doseči. Invazivne tujerodne vrste pa so tiste, ki se v novem okolju ustalijo in povzročajo spremembe, ki škodljivo vplivajo na domorodne vrste, ekosisteme, gospodarstvo in/ali zdravje ter blaginjo ljudi. Ključna pri tem je globalizacija, ki poteka vse od časa zgodovinskih odprav v Novi svet.

Projekt ALPTREES se osredotoča na tujerodne drevesne vrste, ki jih na območju Alp uspeva kar 520, domorodnih pa približno 130. V glavnem so bile tujerodne drevesne vrste zasajene v parkih in botaničnih vrtovih kot okrasne vrste in uspevajo predvsem v mestnem okolju. Od tod se nato lahko razširijo tudi v gozdove. V slovenskih gozdovih je približno 1 % tujerodnih vrst, evropsko povprečje pa je 4 %. Med bolj poznane vrste sodijo robinija, ameriški javor, rdeči hrast, duglazija, octovec, pavlovnija in veliki pajesen. V zadnjih desetih letih sta slednji dvi vrsti najpogosteje opaženi, obe pa izvirata iz Azije.

V času podnebnih sprememb še večja zastopanost tujerodnih vrst

Po besedah dr. Mateje Cojzer iz mariborske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije si gozdarji sicer želijo, da bi se naše domorodne vrste uspešno prilagodile na podnebne spremembe, saj s tujerodnimi vrstami v gozdu nimajo dobrih izkušenj. Izjema je duglazija, robinijo pa smo že sprejeli za svojo predvsem zaradi povezave z vinogradništvom (iz lesa so vinogradniški koli) in čebelarstvom (je medovita rastlina). Največ invazivnih tujerodnih drevesnih vrst se pojavi v nižinskih gozdovih, tistih ki so toploljubni in pogosto tudi degradirani.

Kot je pojasnila arboristka Tanja Grmovšek (Nega dreves ARBORIST), bi bila mesta brez tujerodnih vrst precej gola, saj so v večini drevoredov zasajeni tujerodni divji kostanji. Problem je tudi v tem, ker so pritiski na drevesa v mestih v zadnjih 40 letih vse večji, vse bolj z gradbenimi posegi vplivamo na območja rastišč, kar pa domorodne vrste težje prenašajo. Neugodni za rast so tudi drugi pogoji v mestih, kot na primer presežki padavin, daljša obdobja suše in soljenje cest. Pomembno je spremljati, ali neka tujerodna vrsta v lokalnem okolju povzroča težave, postaja invazivna ali ne. Na primer okoli zavarovane pavlovnije ob Titovi cesti v Mariboru ni prisotnih potomcev, čeprav je to tujerodna drevesna vrsta, ki je drugje lahko invazivna in povzroča težave. Je namreč hitro rastoča in na gozdnih posekah zasenči okoliško domorodno rastje.

Naravovarstvenik Samo Jenčič iz mariborske enote Zavoda za varstvo narave dopolni, da je bilo v zadnjih letih vedno več primerkov pavlovnije in velikega pajesena na širšem zavarovanem območju Mestnega parka, in sicer po škodah, ki jih je v gozdu povzročil žled leta 2014. Na tem območju so bile preizkušene tri različne metode odstranjevanja tujerodnih drevesnih vrst: mlajša drevesa se izpuli, starejše primerke pa odžaga tik ob tleh ali obročka (odstranil plast lubja). Najbolj učinkovita metoda je puljenje pred tvorbo semen, ostali dve metodi zahtevata nekaj letno vzdrževanje. Kot zanimivost navede, da lahko pavlovnija v treh mesecih požene kar štiri metre visoko.

Naravno pomlajevanje drevesnih vrst v gozdu otežujejo tudi druge (ne drevesne) tujerodne vrste, ki ponekod predstavljajo monokulturne sestoje. Tak primer je navadna barvilnica. Pri tem je pomembna predvsem nega gozda, ki obsega tudi odstranitev neželenih vrst in umetno zasaditev domorodnih.

Do tujerodnih vrst smo zadržani

Po podatkih ankete, izvedene v okviru projekta ALPTREES, smo v Sloveniji od vseh alpskih držav najbolj »prestrašeni« glede tujerodnih vrst, saj tri četrtine vprašanih meni, da prinašajo visoko tveganje.

Kljub temu bodo tujerodne vrste še naprej imele v mestih pomembno vlogo, saj so bolje od domorodnih vrst prilagojene na ekstremne razmere. Po mnenju stroke pa si jih za sedaj še ne želimo v gozdovih in na varovanih območjih narave. Gozdarska stroka se organizira na način, da bodo lastniki gozdov v prihodnje morali odstraniti tujerodne vrste, revirni gozdarji pa bodo imeli pri tem ključno vlogo. Raziskave gredo v smer proučevanja uporabne vrednosti lesa in naravnih sovražnikov invazivnih tujerodnih vrst.

Več o projektu ALPTREES, ki ga sofinancira program Interreg Območje Alp iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj:

www.alpine-space.eu/projects/alptrees 
https://www.facebook.com/alptrees
https://www.instagram.com/alptrees_project/
https://www.youtube.com/channel/UC1-VDplkZNt6oUaEnBeumkA