DAN ČISTEGA ZRAKA

Čeprav za Dan čistega zraka lahko na spletu zasledimo različne datume sredi junija in tudi oktobra, je vendarle prav, da temu dnevu posvetimo nekaj pozornosti; predvsem iz vidika ali lahko tudi sami prispevamo k boljšemu zraku.

Zrak, ki ga dihamo, voda, ki jo pijemo in tla, ki jih potrebujemo za pridelavo hrane so osnovni elementi našega zdravja in življenja nasploh. Soočamo se s posledicami podnebnih sprememb na katere največ vpliva človek sam s svojim delovanjem (promet, industrija, kmetijstvo, energetika, pozidava in krčenje zelenih površin, odpadki, oskrba z energijo,…), ne da bi pri teh aktivnostih zadostno upošteval prioriteto ohranjanja čistega in zdravega okolja.

Kakovost zunanjega zraka

Ob besedah »čist zrak« navadno pomislimo na zunanji zrak, ki je onesnažen z različnimi onesnaževali, med katerimi so pozimi najbolj pogosti PM delci različnih velikosti. Ti se lahko kot primarni delci emitirajo v ozračje neposredno iz virov, medtem ko so sekundarni delci posledica zunanjih vplivov, to je kemijskih reakcij pod vplivom toplote, svetlobe in drugih faktorjev v okolju. Največje onesnaženje povzroča promet in energetika (kurjenje v malih kurilnih napravah).

Poleti smo priča povečanim vrednostim prizemnega ozona, ki je v normalnih koncentracijah v stratosferi sicer koristen (ščit pred UV sevanjem), vendar v prevelikih koncentracijah zdravju škodljiv.

Kakovost zunanjega zraka spremljamo z meritvami in glede na rezultate predpisujemo ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti zraka (npr. Odlok o načrtu za kakovost zunanjega zraka za aglomeracijo Maribor). Poglavitni ukrepi so določeni s področja energetike in prometa.

Kakovost notranjega zraka

Vsaj toliko kot zunanji zrak, če še ne bolj, je pomemben tudi zrak v zaprtih prostorih, saj v njem preživimo praviloma tudi veliko več časa. Pri tem je potrebno povedati, da na notranji zrak vplivajo različni dejavniki kot so na primer:

• zunanji zrak, ki pride v prostor s prezračevanjem,

• vrsta gradnje (emisije gradbenih proizvodov), način prezračevanja (naravno, umetno) in starost stavb,

• kakovost in starost notranje opreme,

• osebne navade (kajenje, čiščenje, prezračevanje, prah,…).

  

Notranji zrak je tako lahko onesnažen z vsemi zunanjimi onesnaževalci, ki pridejo v prostor s prezračevanjem, različnimi bio onesnaževalci (plesen, bakterije), lahko hlapnimi organskimi spojinami (sestava materialov in proizvodov v prostoru), čistili, ki jih uporabljamo in nenazadnje velikimi količinami CO2, ki ga izdihavamo v prostor.

Iz vseh teh razlogov je še kako pomembno naše delovno in bivalno okolje, saj onesnažen zrak neposredno vpliva na naše zdravje, razpoloženje in učinkovitost na delovnem mestu.

 In kaj lahko sami storimo za boljši zrak?

• Zmanjšajmo uporabo osebnih avtomobilov, uporabimo trajnostne načine prevoza

• Poskrbimo za energetsko učinkovito rabo energije, uporabljajmo energijo iz OVE, redno vzdržujmo ogrevalne naprave, pravilno kurimo, trudimo se za čim manj odpadkov,

• Izvajajmo čim bolj celovite sanacije bivalnih in delovnih prostorov

• Redno zračimo prostore na naraven ali umeten način,

• Poskrbimo za zeleno okolico, čuvajmo gozdove in ne kurimo v naravi!

Onesnažen zrak in podnebne spremembe so vidne na vsakem koraku, naše zavedanje se vse preveč naslanja na tezo, da bo narava sama poskrbela za okrevanje. Pa ni tako; človek je zelo posegel v naravo, naše lagodno življenje pa v duhu »razvoja« izvaja nepopravljivo škodo, ki jo bodo plačevali naši potomci. Nujno je, da se ustavimo, zamislimo in ukrepamo!

Čist zrak je življenje, dolžni smo ga zapustiti vsaj takšnega, kot smo ga sprejeli.