DIVJI OPRAŠEVALCI

Sončni žarki, ki so posijali v zadnjih dneh so prebudili znanilce pomladi in opraševalce. Med opraševalci so verjetno najbolj poznane domače oziroma medonosne čebele (Apis mellifera), vendar te še zdaleč niso edini opraševalci v naravi. Poleg domačih, medonosnih čebel so pomembni opraševalci tudi čmrlji, čebele samotarke, hrošči, metulji, muhe trepetavke in drugi dvokrilci.

V kopenskih ekosistemih opraševalci zagotavljajo opraševanje in posledično oploditev rastlin. Opraševanje je nepogrešljiva in brezplačna usluga, ki nam jo nudijo opraševalci. S tem omogočajo oskrbo s hrano in ohranjajo biotsko raznovrstnost tako rastlin kot živali. Vsak opraševalec ima določene prednosti in nihče ne more oprašiti vsega. Vsaka vrsta je pomemben in nepogrešljiv člen celote.

Ker je za čmrlje je značilno, da so dejavni tudi pri nizkih temperaturah, dežju in vetru, ter so v slabem vremenu lahko edini opraševalci, je o njihovem zasebnem življenju več povedal Dr. Danilo Bevk iz Nacionalnega inštituta za biologijo. Na tej povezavi si lahko ogledate predavanje z naslovom Zasebno življenje čmrljev in čebel samotark. 

Pestrost opraševalcev v Sloveniji je razmeroma velika, a jo že izgubljamo. Divji opraševalci so skupaj z domačimi čebelami ogroženi predvsem zaradi pomanjkanja hrane in gnezditvenih mest ter zastrupitev z pesticidi. Ker divji opraševalci vedno težje najdejo primerna mesta za gnezdenje, jim lahko pomagamo tako, da namestimo in izdelamo gnezdilnice za divje opraševalce. Tako imenovane ”žuželnjake” oziroma ”gnezdilnice za čebele samotarke” lahko izdelamo kar iz ostankov naravnih materialov, ki jih najdemo v vsakem domu. Navodila za izdelavo najdete tukaj.