home

OKOLJE

Svetovni dan mokrišč


torek, 02. 02. 2021 | Okolje

»Voda, mokrišča in življenje.«

Vir: https://www.worldwetlandsday.org/

Drugega februrja obeležujemo svetovni dan mokrišč. Ta dan posvečamo ozaveščanju o pomenu mokrišč letos pod sloganom: »Voda, mokrišča in življenje.«

Leta 1971 je v iranskem mestu Ramsar 18 držav podpisalo Konvencijo o mokriščih. Danes se 160 njenih pogodbenic – med njimi tudi Slovenija, ki je k njej pristopila leta 1992 – zavezuje, da bodo mokrišča na svojem ozemlju ohranjale in zavarovale ter jih upravljale trajnostno.

Ramsarska konvencija opiše mokrišča kot območja močvirij, nizkih barij, šotišč ali vode, naravnega ali umetnega nastanka, stalna ali občasna, s stoječo ali tekočo vodo. Voda je sladka, polslana ali slana, vključno z območji obalnega morja, kjer voda ob osekah ne presega globine šest metrov.

Mokrišče predstavljajo različna življenjska okolja na prehodu med vodnimi in kopenskimi ekosistemi; zaradi različnih abiotskih in biotskih dejavnikov se je izoblikovala posebna flora in favna.

Kar 83 % vseh lokacij in 61 % površine vseh mokrišč je antropogeno nastalih ali pogojenih ekosistemov. Če upoštevamo vse poplavne površine, pa prekrivajo mokrišča v Sloveniji manj kot 5 % ozemlja. Po številu prevladujejo manjša jezera (vključno z gorskimi jezeri) in močvirja, po površini pa presihajoča jezera (največje je Cerkniško) in močvirja. Najobsežnejša mokrišča so v ravninskem delu oziroma spodnjem toku rek (ob Muri, Dravi, Savi, Krki) ali na kraških poljih (kraška Ljubljanica s Cerkniškim in Planinskim poljem), pa tudi na planotah (visoka barja na Pokljuki in Pohorju, nizka barja na Bloški planoti). Sečoveljske in Strunjanske soline s Štjužo ter Škocjanski zatok so edina večja še ohranjena območja mokrišč na slovenski obali. Večina slovenskih mokrišč pa je majhnih in ranljivih.

Od leta 1700 smo izgubili približno 87% svetovnih mokrišč. Od leta 1970 je upad je prizadel 81% populacij vrst celinskih mokrišč in 36% obalnih in morskih vrst, zato ima večina mokrišč v naravovarstvu poseben status. Zaradi nenehnih pritiskov s strani različnih dejavnikov, od katerih prednjači vpliv človeka so tudi v Sloveniji prav mokrišča med najbolj ogroženimi ekosistemi. Razdrobljenost rek in prekinitve vodnega toka zaradi jezov, preusmeritev in izgube mokrišč ogrožajo oskrbo s sladko vodo. Posledično se vsaka tretja sladkovodna vrsta in četrtina vseh mokriščnih vrst sooča z izumrtjem zaradi upadanja mokrišč.

Dejstva o mokriščih:

- Shranjujejo in čistijo vodo: Med najpomembnejši funkciji mokrišč štejemo kroženje in zadrževanje vode ter vzdrževanje lokalne mikroklime. Mokrišča so »ledvica« pokrajine, zbiralniki pitne vode in zibelka biotske raznovrstnosti.

- Zagotavljajo dom in biodiverziteto: 40 % vrst iz celega sveta živi v mokriščih. V sladkovodnih mokriščih vsako leto odkrijejo 200 novih vrst rib.

- Nas varujejo pred naravnimi nesrečami in podnebnimi spremembami: zagotavljajo nam zaščito pred poplavami in nevihtami. Pomagajo pri uravnavanju podnebja – šotišča shranjujejo dva-krat več ogljika kot gozdovi.

 

Več o mokriščih:

https://www.worldwetlandsday.org/

https://www.youtube.com/watch?v=cZjSbnzZfNw

http://www.wetman.si/dodatne-informacije/o-mokriscih

https://www.gov.si/novice/2021-02-01-svetovni-dan-mokrisc-voda-mokrisca-in-zivljenje-nelocljivo-povezani-in-soodvisni-kar-je-kljucno-za-njihovo-delovanje/