home

OKOLJE

SVETOVNI DAN TAL


sobota, 05. 12. 2020 | Okolje

S sloganom »Ohranite tla živa, zaščitite biotsko raznovrstnost tal«

Svetovni dan tal poteka vsako leto 5. decembra, z namenom, da bi se osredotočili na pomen zdravih tal in zagotavljanja trajnostnega upravljanja talnih virov. Organizacija za prehrano in kmetijstvo je ustvarila tematsko spletno stran, polno informacij in gradiva za širjenje sporočila o varstvu tal, ki so dostopna tukaj: www.fao.org/world-soil-day/en/.

Tla si lahko predstavljamo kot živo kožo zemlje

Tla so sestavljena so iz mineralnih in organskih sestavin ter zraka in vode. Žive organizme v tleh predstavljajo rastline, bakterije, glive, živali in njihovi ostanki. Biotska raznovrstnost življenja v tleh je večja kot nad tlemi. Vse vrste organizmov v vseh mikrohabitatih živijo skupaj in sooblikujejo tako imenovani biom tal. Lahko se na primer hranijo druga z drugo ali pa iztrebki ene vrste zagotavljajo hranila za drugo. Te interakcije v biomu tal so bistvenega pomena za funkcije tal, ki zagotavljajo ekosistemske storitve.

Deževniki so ekosistemski inženirji

Deževniki z ritjem premikajo delce zemlje in s tem spreminjajo strukturo tal.  S tem povečujejo gostoto nekaterih delov tal in prinašajo nove vire hrane za organizme v tleh. V Sloveniji poznamo 70 različnih vrst deževnikov, razdelimo pa jih ne tri večje skupine, glede na to na kateri globini tal živijo in kakšno delo opravljajo. Deževniki imajo zelo pomembno nalogo pri nastajanju humusa v tleh. Njihovo celotno telo je ena sama prebavna cev in iztrebki, ki jih imenujemo glistin so polni organskih hranil. Glistin vsebuje petkrat več dušika, sedemkrat več fosforja, enajstkrat več kalija in trikrat več magnezija, kot okoliška zemlja. Deževniku pomagajo pri tvorbi tega vrhunskega gnojila številni mikroorganizmi (bakterije, glive). V dobrih, zdravih in rodovitnih tleh je na enem kvadratnem metru lahko celo do 400 deževnikov! Medtem, ko jih v slabih tleh, na katerih se iz leta v leto uporabljajo mineralna gnojila, pesticidi in kjer se zemlja globinsko obdeluje, skorajda ne najdemo.

Zdrava tla

Zdrava tla nam zagotavljajo številne koristi in so pomembna za kroženje hranil ter kroženje vode. Kadar se struktura tal spremeni ali uniči, to vpliva na zmožnost tal, da vsrkajo, prečistijo, in zadržujejo vodo. Zbitost ali pozidava tal lahko na primer povečata število poplav. S spodbujanjem ljudi po vsem svetu, da se izboljšuje zdravje tal, si Organizacija za prehrano in kmetijstvo prizadeva tudi za boj proti izgubi biotske raznovrstnosti tal. Če ne bomo ukrepali kmalu, bo rodovitnost tal podvržena škodljivim dejavnikom, posledično se tako ogroža globalno oskrbo s hrano kot tudi varnost hrane.

Tla so zelo skrivnostno okolje, ki ga je težko opazovati

Pri spremljanju tal trenutno večinoma obravnavajo le kemične spojine. Poleg onesnaževal bi morali spremljati tudi druge parametre in skušati razumeti, kako podnebne spremembe ali različne kmetijske prakse vplivajo na biotsko raznovrstnost in različne funkcije tal.

Človek je pomemben pedogenetski dejavnik

Onesnaževanje tal, ki izhaja iz naših obstoječih praks rabe zemljišč na primer pesticidi, herbicidi in druge kemikalije, povezane z intenzivnim kmetijstvom, vplivajo na število vrst in zmanjšajo biotsko raznovrstnosti tal. Druge nevarnosti vključujejo fizične spremembe, kot sta zbijanje in pozidava tal, pri kateri se tla prekrijejo z umetnimi materiali, kot sta beton in asfalt. Človek tla spreminja s posegi v relief, obdelavo tal, dodajanjem različnih snovi. S posegi lahko vpliva na zračno-vodne razmere, ter s tem na kemijske in fizikalne lastnosti tal. Tla so spremenjena na kmetijskih zemljiščih. Izrazito spremenjena pa predvsem v urbanih prostorih.

Poskrbimo za to, da bodo tla živa in biotsko raznovrstna in navsezadnje polna humusa, ki je bistvo rodovitnih tal.