22. maj - Mednarodni dan biotske raznovrstnosti

Vlade držav pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti so že sprejele številne zaveze za varstvo biotske raznovrstnosti. Ključni dosežek je bilo sprejetje Strateškega načrta za biotsko raznovrstnost za obdobje 2011–2020 in 20 globalnih ciljev za biotsko raznovrstnost.

Biotska raznovrstnost ali s tujko biodiverziteta je pestrost vsega živega na našem planetu Zemlja. Zajema vse oblike življenja, življenjske prostore in ekosisteme ter vse povezave organizmov z okolji, v katerih živijo in sobivajo. Rastline in živali živijo v raznolikih življenjskih prostorih – habitatih, na katere s svojimi dejavnostmi in nenehnimi posegi v naravo pomembno vpliva človek. To se izkazuje s postopnim uničevanjem njihovih življenjskih prostorov, pretiranim izkoriščanjem rek, jezer, oceanov, gozdov, prsti, pa tudi z onesnaževanjem in zastrupljanjem tal in zraka. Raznolikost vrst je zato ogrožena, biotska raznovrstnost se zmanjšuje, prihaja do izgube, drobljenja in degradacije habitatov in populacij vrst, ključni vzroki pa so vedno povezani z dejavnostjo človeka in njegovimi posegi v okolje.

Biotsko raznovrstnost bi morali razumeti kot nepogrešljivo dobrino našega gospodarstva, saj neposredno podpira številne gospodarske dejavnosti, kot so kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, vrtnarstvo in gradbeništvo. S trajnostnim načinom razvoja bi se morala ohranjati tudi biotska raznovrstnost, kar pomeni, da bi človek moral izrabljati naravne vire z manjšo hitrostjo, kot se ti obnavljajo. Tega se sicer v Sloveniji v zadnjem času vse bolj zavedamo, a je pomembno, da o tem vse generacije še naprej ozaveščamo.