home

OKOLJE

Cvetni prah

Cvetni prah ali pelod se tvori v prašnicah rastlin in služi spolnemu razmnoževanju rastlin. Je nosilec moških spolnih celic in je proteinsko najbogatejši del rastline. Kot so različne rastline se tudi cvetni prah loči po velikosti, barvi in obliki. Ima številne zdravilne lastnosti, kot naravni antibiotik ohranja in izboljšuje imunski sistem, pomaga pri slabokrvnosti, stresu in številnih boleznih (arterioskleroza, osteoporoza, težave s kožo, ..). Vsebuje beljakovine, enostavne sladkorje, esencialne aminokisline, maščobne kisline, vitamine, flavonoide in prehranske vlaknine. Deluje tudi protibakterijsko.

Poleg vseh koristnih lastnosti je za določene ljudi cvetni prah alergen, ki sodi med »naravna onesnaževala« in ob določenih pogojih izzove bolezenske alergijske reakcije (vnetje oči, sluznic, kašelj, kihanje, srbenje, kožne reakcije in mnoge druge). Ker gre za sezonske bolezni je zelo primerno spremljanje rastlin na katere smo morebiti alergični in njihov čas cvetenja; podatke lahko beležimo v spletni Dnevnik cvetnega prahu, saj se lahko tako že pred izbruhom bolezni učinkovito zaščitimo. V kolikor se ne zdravimo, lahko alergije prerastejo tudi v druge oblike bolezni, na primer astmo.

Obremenitve s cvetnim prahom se spreminjajo na podlagi naravnih nihanj v obliki spremenjenih vremenskih pogojev: dež, temperaturne spremembe, vlažnost, smer vetra, ekstremna vremenska nihanja pa prenašajo cvetni prah tudi na daljše razdalje. Spreminja se tudi sezonski potek (mile zime in vroča poletja, ki se raztegnejo v jesen), vse več je tudi neavtohtonih rastlin. Opozoriti moramo tudi, da je pomemben način prezračevanja, saj se cvetni prah s tem prenaša tudi v notranje prostore.

Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) dnevno spremlja koncentracije cvetnega prahu glede na najbolj alergene rastline in podatke objavlja za pretekli teden. Glede na semafor obremenitve lahko sklepamo, kateri cvetni prah je za nas morebiti škodljiv in kdaj je bila obremenitev okolja s tem prahom izrazito visoka.

Prav tako lahko spremljamo napoved za obdobje enega tedna vnaprej.

Merjenje cvetnega prahu v zraku se v Sloveniji izvaja od leta 1996, meri se na štirih nižinskih merilnih postajah: v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi. Iz zajetih vzorcev je mogoče dokaj gotovo razbrati vrsto cvetnega prahu, pa tudi druga onesnaževala kot npr. saje in saharski pesek. Izračuna se dnevna povprečna koncentracije v št. zrn/m3 zraka.

Natančnejši letni podatki o gibanju količin cvetnega prahu na posameznih merilnih postajah in po letih so zbrani v Zdravstvenih statističnih letopisih.

NLZOH je na podlagi desetletnega merjenja cvetnega prahu v našem mestu pripravil koledar, iz katerega so razvidne najbolj pogoste alergene rastline in največje obremenitve po posameznih mesecih.