home

OKOLJE

Kako lahko sami prispevamo h kakovosti zraka

Na kakovost zraka lahko veliko vplivamo sami, s svojim načinom življenja in navadami. Vemo, da se poleg »naravnega« onesnaženja zraka soočamo z onesnaženjem, ki je posledica prekomernega prometa, nepravilnega kurjenja v malih kurilnih napravah, neprimernim načinom kmetovanja, odlaganjem odpadkov in drugimi dejavnostmi, ki so izključno v domeni ravnanja ljudi.

Za mestna naselja, ki že dalj časa izkazujejo prekomerno onesnaženje je država sprejela Odlok o načrtu za kakovost zraka z načrtom konkretnih ukrepov, ki ohranjajo in izboljšujejo kakovosti zunanjega zraka.  Zaveze odlokov se nanašajo na ukrepe države, občin in drugih deležnikov, in sicer največ na področju energetike, prometa in trajnostne mobilnosti. Za izvajanje ukrepov tudi vsak deležnik prispeva določena sredstva.

In kaj lahko naredimo sami? Poglejmo samo nekaj izmed številnih koristnih možnosti, ki jih srečujemo v vsakdanjem življenju.

Energija: uporabljajmo energijsko varčne naprave in žarnice, ne puščajmo aparatov na »stand by« poziciji, ugašajmo luči in aparate, ko jih ne potrebujemo. Če je le mogoče sušimo perilo na zraku, perimo večje količine perila skupaj, uporabljajmo več električne energije po nižji tarifi. Nove električne aparate kupimo takrat, ko so stari iztrošeni in energetsko potratni. Ogrevanje prostorov naj bo čim bolj racionalno oziroma na nižjo temperaturo, zračimo prostore nekajkrat na dan za krajši čas in ne puščajmo oken odprtih »na skip« ob sočasnem ogrevanju. Kuhajmo s pokrovkami, vodo ogrevajmo na nižjo temperaturo, uporabljajmo varčne žarnice in gospodinjske aparate…

Vsi ti ukrepi na eni strani pripomorejo k varčevanju v gospodinjskem proračunu, hkrati pa z zmanjšanjem gospodinjske porabe energije zmanjšujemo tudi porabo energentov za proizvodnjo energije. Proizvajalci energije pa so običajno tudi večji onesnaževalci zraka.

Varčujmo z vodo na vseh področjih!

Kurjenje v malih kurilnih napravah: za gospodinjstvo izberimo peči, ki so sodobne, energetsko učinkovite in jih redno čistimo. Kurimo s suhimi drvmi (neobdelan les brez kemikalij), na pravilen način, proizvedeno energijo pa uporabimo za ogrevanje in pripravo sanitarne vode. Stare naprave redno servisirajmo in izvajajmo meritve dimnih plinov ter čiščenje dimnika. Če je le mogoče se odločajmo tudi za  obnovljive vire energije, ki so energetsko učinkoviti in okolju prijazni.

 

Razen redkih izjem je kurjenje na prostem prepovedano, predvsem odpadkov in biomateriala, prepovedano je tudi požiganje trave in drugih ostankov rastlinja. Kurjenje vrtnih odpadkov po spomladanskem čiščenju vrta je za zdravje izjemno škodljivo, tako za nas same, kakor tudi za širšo okolico.

Promet in trajnostna mobilnost: če se nikakor ne moremo izognitivožnji z osebnim avtomobilom naj bo ta varčna (prestavljanje v višjo prestavo) in umirjene hitrosti. Med vožnjo manj uporabljajmo klimatsko napravo, ne obremenjujmo prtljažnega prostora po nepotrebnem, poskrbimo za pravilen pritisk v gumah in po nepotrebnem ne vozimo s prtljažnimi nosilci na strehi. Nikakor ne ogrevajmo avtomobila v prostem teku, pri daljših postankih ugasnimo motor.

Če je le mogoče razmišljajmo v novejših in bolj varčnih električnih avtomobilih, vedno pa poskrbimo za redno servisiranje in vzdrževanje vozila.

Manjše poti lahko opravimo peš, s kolesom ali z javnim potniškim prometom. Poučimo svoje otroke o varnih poteh v šolo, ki jih lahko sami opravijo peš ali s kolesom, na enak način se odpravimo tudi v službo. Zmanjšajmo uporabo osebnih avtomobilov ali pa se po opravkih odpravimo skupaj, delimo si prevoz. Trajnostna mobilnost naj postane naš vsakdan, saj tako dodatno poskrbimo za gibanje in zdravje.

Kmetijstvo: kmetijstvo onesnažuje zrak z amonijakom, s toplogrednimi plini (ogljikov dioksid, metan, didušikov oksid), z različnimi snovmi, ki povzročajo smrad, s prahom, kemikalijami in dimom.

 

Ukrepi za zmanjšanje onesnaževanja zraka in smradu v kmetijstvu:

  • umno gospodarjenje z dušikom,
  • učinkovita reja domačih živali,
  • primerno krmljenje domačih živali,
  • čistoča v hlevu in urejeno gnojišče,
  • podaljšanje obdobja paše,
  • aplikacija gnojevke ali gnojnice z vlečenimi cevmi ali vlečenimi sanmi,
  • aplikacija gnojevke, gnojnice v tla, količinska in časovna prilagoditev gnojenja vremenskim razmeram in potrebam rastlin,
  • takojšnja zadelava gnojil,
  • redčenje tekočih živinskih gnojil z vodo,
  • nastavitev razpršilne plošče na cisterni za gnojevko,
  • toplogredni plini: zmanjšanje rabe fosilnih goriv za zmanjšanje ogljikovega dioksida; računanje krmnih obrokov in ustrezno skladiščenje gnoja za zmanjšanje metana; ustrezno gospodarjenje z dušikom za zmanjšanje didušikovega oksida.

vir: spletna stran KGZS

 

Kupujmo proizvode domače, lokalne pridelave in sezonsko sadje, zelenjavo, saj le-ta potrebuje manj prevoza in s tem tudi manj onesnaženja zraka. Hrana je bolj sveža, vsebuje več vitaminov in mineralov in je s tem tudi bolj zdrava.

 

Odpadki: za gospodinjstva je zelo pomembno ločeno zbiranje odpadkov po frakcijah, ki jih oddamo  komunalni službi ali v zbirne centre. Osredotočajmo se na to, da skušamo čim več živil kupovati v razsutem stanju in se trudimo za nič odpadkov. Uporabljajmo biorazgradljive ali tekstilne vrečke za večkratno uporabo. Kupujmo proizvode, ki so pakirani v razgradljive materiale oziroma jih je mogoče reciklirati.

Biološke odpadke, če je mogoče kompostiramo, prav tako zeleni obrez, ki ga nikakor ne zakurimo na vrtu ali kje drugje v naravi. Prav tako ne požigajmo trave in drugega nizkega rastlinja, saj se ob takem kurjenju sproščajo strupeni plini in PM delci. Še posebej bodimo pozorni na nevarne odpadke (barve, laki, topila, zdravila, olja, akumulatorji in baterije, pesticidi,…) in jih ne odlagajmo med komunalne odpadke ali celo v naravo! Za kosovne odpadke naročimo keson ali jih odpeljimo v zbiralnico, enako tudi gradbene odpadke. Premislimo, če lahko kakšne proizvode popravimo, predelamo, obnovimo in ponovno uporabimo ali podarimo.

Kmetijski odpadki se zbirajo in oddajajo ločeno od komunalnih, prepovedano jih je odlagati v okolje in sežigati. Odpadna embalažo (npr. prazna očiščena embalaža fitofarmacevtskih sredstev) se vrne v trgovino ali zbiralnico, nevarni odpadki (kot so ostanki FFS) se ločeno sortirajo in oddajo distributerju ali v zbiralnico, odpadki iz kmetijstva (folije silažnih bal, vrtnarstva, prekrivke) se prav tako oddajo v zbiralnice oziroma predelovalcu frakcije.

Ognjemeti in pirotehnika: v času praznovanj se odpovejmo ognjemetom, saj velika količina PM delcev v zraku lahko vztraja kar nekaj dni. Poleg onesnaženja zraka v obliki strupenih plinov in PM delcev ognjemeti in pirotehnika povzročajo prekomerni hrup, ki je še posebej moteč za kronične bolnike, starejše ljudi in prostoživeče živali. Nenazadnje se je s pirotehniko zgodilo že veliko poškodb in so slab vzor početja za naše otroke.

Občina Maribor se je z odlokom zavezala k odpovedi ognjemetov v kurilni sezoni!

Stavbe in okolica: trudimo se vzdrževati okolico svojega doma, ohranjajmo zelene površine, po nepotrebnem ne podirajmo dreves in grmičevja, saj rastlinje čisti zrak in varuje pred visokimi temperaturami. Ne asfaltirajmo ali tlakujmo vsakega koščka svojega zemljišča, saj so zelene površine dragocene za naravno kroženje vode in zaščita pred toplotnimi otoki.

Uredimo zunanje fasade, ki ščitijo pred vročino poleti (uporaba klimatske naprave) in mrazom pozimi (ogrevanje), saj s tem prihranimo dragoceno energijo, katere proizvodnja je ozko povezana z onesnaženjem zraka in podnebnimi spremembami. Poskrbimo za okna in vrata z dobrimi izolativnimi karakteristikami. Uredimo zelene strehe, zidove, ograje, ki dodatno ohlajajo okolico našega doma.

Če imamo možnosti, si omislimo lastni vrtiček za pridelavo zelenjave, cvetlične gredice in sadno drevje.

Vzgajajmo otroke v duhu varstva okolja in ohranjanja narave in jim bodimo dober zgled.

 

Vir slik: Google - slike