home

OKOLJE

Onesnaževala v zraku in vpliv na zdravje


Pravica do zdravega življenjskega okolja je zapisana že v ustavi, poleg tega imamo množico zakonov in podzakonskih aktov, ki natančneje opredeljujejo zahteve za ravnanje v odnosu do okolja. Vse premalo pa je med nami zavedanja, da je odgovornost državljanov pri upoštevanju zakonodaje in pri vsakodnevnem ravnanju osnova, da sami zase in naše potomce ohranjamo in zboljšujemo bivalno okolje.

Onesnaženost zraka je eden izmed večjih problemov današnjega časa, saj je vedno več raziskav in dokazov za to, da onesnaževala zraka močno vplivajo na naše zdravstveno stanje. Onesnažen zrak je povečini posledica človekovega delovanja na okolje (promet, energetika, kmetijstvo, industrija, turizem, odpadki,…) oziroma preprosto: nanje vplivajo naše življenjskih navade.
Določena onesnaževala vplivajo tudi na podnebne spremembe, praviloma pa vsa onesnaževala ne vplivajo enako. Medtem ko delci v zraku prispevajo k ohlajanju ozračja, drugi (NOx, NH3, CO) prispevajo k segrevanju. Čeprav je npr. lesna biomasa iz vidika CO2 nevtralno gorivo, ki bistveno ne vpliva na podnebje, pa je z vidika sproščanja delcev PM velik onesnaževalec.
 
V zadnjih letih se kakovost zraka v Mariboru izboljšuje, pa vendar slab zrak občasno še vedno predstavlja grožnjo za naše zdravje (prekomerna preseganja PM10 delcev v zimskem čas in poletnem času preseganja O3, industrijski onesnaževalci, naravne nesreče), predvsem pa narašča promet in z njim tudi izpušni plini. Veliko prispevajo individualna kurišča, predvsem zastarele kurilne naprave in nepravilno kurjenje, kar se odraža v zviševanju koncentracij črnega ogljika iz lesne biomase.
Naša občina skuša z ukrepi iz Načrta za kakovost zraka zmanjšati onesnaževala v zraku, zavedati pa se moramo, da lahko veliko prispevamo tudi sami, s svojim vsakodnevnim ravnanjem.


 
Slika: EEA

Delci PM10, PM2,5 in manjši

PM delci (Particular Metter) so suspendirani delci (tekoči in trdi) v plinu. So različnih velikosti, praviloma so manjši tudi zdravju bolj škodljivi. Ločimo primarne, ki so v ozračje izpuščeni neposredno in sekundarne (predhodniki delcev: SO2, NOx, NH3, organske hlapne spojine), ki nastajajo v zraku s kemijskimi reakcijami (oksidacija) pod določenimi pogoji. Lahko so naravni (morska sol, resuspenzija tal, cvetni prah, vulkanski, puščavski prah,..) in antropogeni, ki so povezani z neposrednim izgorevanjem goriv v toplarnah, industriji, gospodinjstvih in v prometu.

Dokazano je, da imajo delci naslednje vplive na zdravje:
•povzročajo vnetje na mestu vstopa v telo (pljučih). Kronično vnetje povzroča zmanjšanje pljučnih funkcij in nastanek KOPB (kronične obstruktivne pljučne bolezni);
•pri astmatikih poslabšajo simptomatiko in sprožijo napad;
•povečajo umrljivost in sprejeme v bolnišnico pri bolnikih z boleznimi dihal, srca in ožilja. Delci povzročajo sistemsko vnetje, povečano vrednost fibrinogena, spremembo krvnega tlaka, motnje v frekvenci srca, motnje ritma, kar vodi v poslabšanje bolezni srca in ožilja in povečano stopnjo umrljivosti. Delci povzročijo vnetje v srčni mišici, kar vodi v srčno popuščanje;
•povzročajo in pospešujejo nastanek ateroskleroze;
•najbolj so ogroženi bolniki z boleznimi dihal, srca in ožilja, bolniki s sladkorno boleznijo,  starostniki in otroci;
•posebno so občutljivi otroci, pri teh delci povzročajo upad pljučnih funkcij in pogostejše hospitalizacije zaradi pljučnih bolezni;
•dolgotrajna izpostavljenost delcem povzroča povečano umrljivost za kardiovaskularnimi boleznimi, spremembo parametrov krvi, ki vodijo v nastanek kardiovaskularnih bolezni, vnetje pljučnega tkiva, nastanek arterioskleroze. Pri kratkotrajni izpostavljenosti beležimo povečano kardiovaskularno umrljivost in sprejeme v bolnišnico, možgansko in srčno kap, spremembe v motnjah srčnega ritma in povečan krvni pritisk.


Benzo(a)piren



BaP je policiklični aromatski ogljikovodik (PAH), ki nastaja pri nepopolnem izgorevanju organskih snovi (goriv – fosilnih in biomase, pripravi hrane – pečenju na žaru, kajenju), nahaja pa se lahko v zraku, hrani, vodi, tleh. Kratkotrajna izpostavljenost  PAH se kaže v oslabljenem delovanju pljuč, medtem ko je dolgoročna izpostavljenost povezana z nastankom rakavih bolezni, poškodbami DNK in kromosomov, negativnim vplivom na imunski sistem in vplivom na razvoj zarodka oziroma nizko porodno težo. Dražijo kožo, oči, povzročajo slabost, bruhanje, vnetje, zmedenost in vplivajo na živčni sistem.
Glede na številne negativne učinke PAH-ov izvajamo analize BaP v delcih PM10, ki kažejo, da se koncentracija počasi povečuje.



Ozon (O3)



Je nestabilen svetlomoder plin značilnega vonja (fotokopirni stroji, laserski tiskalniki) in močan oksidant. Troposferski ali prizemni ozon je sekundarno onesnaževalo in nastaja z reakcijami dušikovih oksidov in nemetanskih hlapnih ogljikovodikov ob prisotnosti sončne svetlobe oziroma visokih temperatur (fotokemična reakcija). Vir dušikovih oksidov je predvsem promet, lahkohlapne ogljikovodike pa v ozračje prispevajo gospodinjstva, industrija, promet, bencinske črpalke, kemične čistilnice in v znatni meri tudi naravni viri.
Ozon v višjih plasteh zraka (stratosfera) je koristen, saj nas ščiti pred UV sevanjem, medtem ko je prizemni (troposferski) zdravju ljudi, živali in rastlinam zelo škodljiv.

Praviloma ozon vdihujemo, v telo vstopa skozi dihalne poti in jih običajno tudi najbolj prizadene. Prihaja do vnetja, ki iz akutne faze lahko pri dolgotrajni izpostavljenosti preide v kronično. Zaradi vnetja se pojavijo trajne strukturne patološke spremembe tkiva oz. dihal kot so prehitro propadanje celic in pljučnega tkiva. S tem povzroča zmanjšanje pljučne funkcije, poveča odzivnost dihal, oslabi obrambni mehanizem dihal, povzroči poslabšanje kroničnih bolezni kot so astma in KOB.
Večje težave zaradi prizemnega ozona imajo predvsem kronični bolniki, starejši ljudje in otroci, slednji še toliko bolj saj so njihova pljuča manjša in vdihajo več zraka na kilogram telesne teže. Dodatno ranljivi so dojenčki, saj njihov metabolizem in pljuča še niso popolnoma razviti.
Poleg pljučnih bolezni povzroča tudi draženje oči, nosne sluznice, žrela, sinusov in sapnice.
Ozon pa ni škodljiv samo za zdravje ljudi, ampak tudi živali in rastline. Posebej občutljivi so iglavci in nekatere poljščine, visoke koncentracije povzročajo manjši prirast biomase in poškodbe na rastlinah, kar povzroča tudi gospodarsko škodo.




Dušikovi oksidi (NOX)



So spojine, ki prihajajo v ozračje iz prometa in proizvodnje toplotne in električne energije. Spojine dušika in kisika kot so NO, NO2, N2O, N2O3, N2O4 in N2O5 so predhodniki ozona in vplivajo na podnebne spremembe. Velik toplogredni učinek ima zdravju neškodljiv N2O, in sicer kar 300x večji učinek segrevanja ozračja od CO2. K sreči ga je v ozračju malo.
NOx so pogoj za nastanek kislega dežja, ki škoduje tlem in vegetaciji, hkrati pa v tleh in vodi povečuje raven nitratov.
Zdravju najbolj škodljiv je predvsem dušikov dioksid (NO2), ki vpliva na dihala in imunski sistem zadnje ugotovitve pa kažejo tudi, da je neposredno vpleten v žensko plodnost. Zmanjšuje tako imenovano ovarijsko rezervo, to je zmožnost jajčnikov, da ustvarijo zrela jajčeca, zmožna oploditve.

Pri višjih koncentracijah dušikovega dioksida, so najbolj prizadeti predvsem kronični bolniki z bronhitisom in astmo. Ob vdihovanju se pojavi kašelj, oslabitve imunskega sistema in s tem večje verjetnosti infekcij, povečanja alergijskih reakcij pa vse do resnejših obolenj dihalnih poti in pljuč. Okvare pljučnega tkiva pri astmatikih in osebah z bronhitisom so bolj pogoste in so mogoče že po kratkotrajni izpostavljenosti. Zdravi ljudje lahko prenašajo relativno visoke koncentracije NO2 onesnaževanja brez večjih učinkov na zdravje, medtem ko trajna ali pogosta izpostavljenost koncentracijam, ki so višje kot običajno, lahko poveča pojav akutnih bolezni pri otrocih.


Viri: povzeto po spletnih straneh NIJZ, ARSO, okolje.info, Air Quality in Europe, Evropska agencija za okolje