home

OKOLJE

Zrak

Zrak, ki ga dihamo je zmes različnih plinov. V glavnem ga sestavlja dušik (78%) in kisik (21%), v majhnih deležih pa tudi argon (Ar) in ogljikov dioksid (CO2). Poleg tega so v zraku nahajajo še zelo majhne količine: neona (Ne), helija (He),kriptona (Kr), žveplovega dioksida (SO2), metana (CH4), vodika (H2), dušikovega oksida (N2O), ksenona (Xe), ozona (O3), dušikovega dioksida (NO2), joda (I2), ogljikovega oksida (CO) in amonijaka (NH3) ter vodnih hlapov (H2O). Zrak je poleg hrane in vode nujen za življenje, saj človek lahko poprečno zdrži brez njega le pet minut.

Plinastim plastem zraka, ki obkrožajo Zemljo rečemo tudi atmosfera (ozračje), ohranja jo gravitacija. Sestava zraka se z višino spreminja in je na višini redkejša. Drugače pa je s temperaturo, ki je v plasteh (troposfera, stratosfera, mezosfera, termosfera, ionosfera) različna. Večina vremenskih pojavov se odvija v troposferi, ki jih običajno opisujemo kot pojem vreme, spremljamo pa ga kot razlike temperature, zračni pritisk, vlažnost.

Onesnaženje zraka predstavlja v zadnjih desetletjih vedno večji problem po vsem svetu. Posledice človekovega delovanja in industrializacije spreminjajo sestavo zunanjega zraka in s tem vplivajo na podnebne spremembe. Ogroženo je zdravje ljudi, pojavljajo se spremembe v okolju.

Za spremembe in učinkovito ukrepanje na tem področju je nujno povezovanje na mednarodni ravni, zato je bila že leta 1972 sprejeta Konvencija o onesnaževanju zraka preko meja na velike razdalje (CLRTAP), v okviru katere so nastajali posamezni protokoli, ki države članice zavezujejo k zmanjševanju izpustov in vodenju evidenc onesnaževal.

V Sloveniji te evidence letno pripravlja Agencija RS za okolje. Več o tem TUKAJ