home

OKOLJE

Politika podnebnih sprememb v MOM

Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije na podlagi Strategije razvoja Slovenije do leta 2030 in z upoštevanjem razsežnosti energetske unije zastavlja pet strateških usmeritev za prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo in trajnostno upravljanje naravnih virov. Z usmeritvami upošteva zaveze Unije  iz Okvirnega sporazume ZN in Pariškega sporazuma za doseganje ničelnih emisij TGP do leta 2050 in negativnih emisij po tem letu.

1 Dekarbonizacija: blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje

Do leta 2030 bolj zmanjšati emisije TGP v sektorjih, ki niso vključeni v shemo trgovanja kakor za Slovenijo določa Uredba o delitvi bremen, tj. vsaj za 20 % glede na leto 2005 z doseganjem sektorskih ciljev:

-       promet: + 12 %,

-       široka raba: – 76 %,

-       kmetijstvo: – 1 %,

-       ravnanje z odpadki: – 65 %,

-       industrija*: – 43 %,

-       energetika*: – 34 %.

* Samo del sektorja, ki ni vključen v sistem trgovanja z emisijami.

Zagotoviti, da sektorji LULUCF do leta 2030 ne bodo proizvedli neto emisij (po uporabi obračunskih pravil), tj. emisije v sektorju LULUCF ne bodo presegle ponorov.

Na področju prilagajanja zmanjšati izpostavljenost vplivom podnebnih sprememb, občutljivost in ranljivost Slovenije nanje ter povečati odpornost in prilagoditvene sposobnosti družbe.

Zmanjšati rabo fosilnih virov energije in odvisnost od njihovega uvoza s:

-       postopnim opuščanjem rabe premoga: vsaj za 30 % do leta 2030 in odločitev o opustitvi rabe premoga v Sloveniji po načelih pravičnega prehoda do leta 2021,

-       prepovedjo prodaje in vgradnje novih kotlov na kurilno olje do leta 2023,

-       podporo izvedbi pilotnih projektov za proizvodnjo sintetičnega metana in vodika (indikativni cilj je 10-odstotni delež metana ali vodika obnovljivega izvora v prenosnem in distribucijskem omrežju do leta 2030).

 

2 Dekarbonizacija: obnovljivi viri energije

 

Doseči vsaj 27-odstotni delež obnovljivih virov v končni rabi energije do leta 2030, tj. (indikativno):

-       vsaj 2/3 rabe energije v stavbah iz OVE do leta 2030 (gre za delež rabe OVE v končni rabi energentov brez električne energije in daljinske toplote),

-       vsaj 30-odstotni delež OVE19 v industriji,

-       43-odstotni delež v sektorju električna energija,

-       41-odstotni delež v sektorju toplota in hlajenje,

-       21-odstotni delež v prometu (delež biogoriv je vsaj 11 %).

 

3 Učinkovita raba energije

Izboljšanje energetske in snovne učinkovitosti v vseh sektorjih (in torej zmanjšanje porabe energije in drugih naravnih virov) kot prvi in ključni ukrep za prehod v podnebno nevtralno družbo.

 

Do leta 2030 izboljšati enegetsko učinkovitost za vsaj 35% glede na osnovni scenarij iz leta 2007 (v skladu z Direktivo o energetski učinkovitosti).

Zagotoviti sistematično izvajanje sprejetih politik in ukrepov, da končna raba energije ne bo presegla 54,9 TWh (4.717 ktoe). Preračunano na raven primarne energije raba leta 2030 ne bo presegla 73,9 TWh (6.356 ktoe).

 

Zmanjšati rabo končne energije v stavbah za 20 % do leta 2030 glede na leto 2005 in zagotoviti zmanjšanje emisij TGP v stavbah za vsaj 70 % do leta 2030 glede na leto 2005.

 

4 Energetska varnost in Notranji trg energije

Zagotoviti dodatne finančne, človeške in tehnične vire za pospešitev celovitega razvoja in vodenja omrežja za distribucijo električne energije za večjo zmogljivost, odpornost proti motnjam, za naprednost, povezljivost in prilagodljivost, kar bo omogočilo izkoriščanje prožnosti virov in bremen ter pospešeno vključevanje toplotnih črpalk, uvajanje e-mobilnosti in vključevanje naprav za proizvodnjo in shranjevanje električne energije iz obnovljivih virov.

 

Drugi cilji Slovenije do leta 2030 pri razsežnostih Energetska varnost in Notranji trg energije so:

-       zagotavljati zanesljivo in konkurenčno oskrbo z energijo,

-       ohranjati visoko raven elektroenergetske povezanosti s sosednjimi državami,

-       vsaj 75 % oskrba z električno energijo iz virov v Sloveniji do leta 2030 in do leta 2040 ter zagotavljanje ustrezne ravni zanesljivosti oskrbe z električno energijo,

-       nadaljevanje izkoriščanja jedrske energije in ohranjanje odličnosti v obratovanju jedrskih objektov v Sloveniji,

-       zmanjševanje uvozne odvisnosti na področju fosilnih goriv,

-       povečanje odpornosti elektrodistribucijskega omrežja proti motnjam – povečati delež podzemnega srednjenapetostnega omrežja z zdajšnjih 35 % na vsaj 50 %,

-       nadaljnji razvoj sistemskih storitev in aktivna vloga odjemalcev,

-       razvoj tehnologij, infrastrukture in storitev za shranjevanje energije,

-       vzpostaviti razvojno naravnani regulatorni okvir za določanje višine omrežnine za prehod v podnebno nevtralno družbo,

-       podpora razvoju učinkovitega in konkurenčnega trga za popolno koriščenje prožnosti elektroenergetskega sistema in novih tehnologij,

-       podpora medsektorskemu povezovanju in izvajanju novih medsektorskih sistemskih storitev,

-       spodbujati razvojno in raziskovalno sodelovanje med podjetji v sektorju in izven njega,

-       zagotoviti nadaljnji razvoj plinovodnega sistema v skladu s plinskimi tokovi in zmogljivostmi sistema, vključno z novimi viri plinov iz OVE in odpadkov,

-       pripraviti regulatorno in podporno okolje za nadomestne pline obnovljivega izvora v omrežju zemeljskega plina ter ob tem analizirati in določiti največji možni delež vodika v omrežju zemeljskega plina,

-       podpreti izvedbo pilotnih projektov za proizvodnjo sintetičnega metana in vodika (indikativni cilj je 10-odstotni delež metana ali vodika obnovljivega izvora v prenosnem in distribucijskem omrežju do leta 2030),

-       zagotoviti ustrezne pogoje, da se čim večji delež proizvedene energije iz OVE skladišči in uporabi, kadar in kjer je to potrebno, ter da se kolikor je mogoče izkoristijo zmogljivosti proizvodnih naprav na OVE,

-       omogočiti blaženje in zmanjševanje energetske revščine s pospešenim izvajanjem ukrepov socialne politike, splošnih ukrepov stanovanjske politike in obstoječih ciljnih ukrepov.

5 Raziskave, inovacije in konkurenčnost

Cilji Slovenije do leta 2030 pri razsežnosti Raziskave, inovacije in konkurenčnost so:

-       povečati vlaganja v raziskave in razvoj – najmanj 3 % BDP do leta 2030 (od tega 1 % BDP javnih sredstev),

-       povečati vlaganja v človeške vire in nova znanja, potrebna za prehod v podnebno nevtralno družbo,

-       podpirati podjetja za učinkovit in konkurenčen prehod v podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo,

-       spodbujati ciljne raziskovalne projekte in multidisciplinarne razvojno-raziskovalne programe ter demonstracijske projekte s ciljem doseganja podnebno nevtralne družbe, za katere obstaja neposredni interes gospodarstva ali javnega sektorja, ter izpolnjujejo cilje glede razvoja države, zlasti na področjih energetske učinkovitosti, krožnega gospodarstva in zelenih energetskih tehnologij,

-       usmerjati podjetja k financiranju in vključevanju v razvojno-raziskovalne programe in demonstracijske projekte z aktivno davčno politiko,

-       spodbujati nove in okrepiti obstoječe razvojno-raziskovalne programe v skladu s cilji NEPN in Dolgoročne podnebne strategije,

-       spodbujati uporabo digitalizacije pri podnebnih ukrepih in povečati kibernetsko varnost v vseh strateških sistemih,

-       spodbujati razvojno-raziskovalno sodelovanje javnega in zasebnega sektorja,

-       vzpostaviti konkurenčne pogoje za raziskovalno inovativno delo v javnih podjetjih.

 

 

Na nivoju države so bili že sprejeti številni ukrepi energetske in podnebne politike (akcijski in operativni dokumenti), s katerimi bo potrebno nadaljevati (obstoječi ukrepi), poleg teh pa NEPN predpisuje še dodatne, ki so oblikovani po prej naštetih petih razsežnostih.

 

 

Mestna občina Maribor je v pripravi Občinskega programa varstva okolja za obdobje 2020-2030 upoštevala izhodišča Celovitega nacionalno energetskega in podnebnega načrta Republike Slovenije in specifiko občine ter na področju podnebnih sprememb zastavila naslednja programska izhodišča:

Uporaba odpadne toplote in energije

Uvajanje 'pametnih' sistemov in uporabniških rešitev, da bo nastajalo čim manj odpadne toplote oz. energije, tj. da bo uporabljena energija čim bolj učinkovito in racionalno porabljena.

Odpadno toploto in energijo v mestu se lahko uporabi kot dragocen vir energije.

Zmanjševanje emisij TGP

Optimiranje obsega rabe vozil z motorji na notranje izgorevanje, spodbujanje vseh oblik trajnostne mobilnosti in temu primeren razvoj prometne infrastrukture.

Ogrevanje stavb z uporabo skupnih in energentsko primernih ogrevalnih sistemov, ki zmanjšujejo obseg emisij TGP.

Energetska varnost, učinkovita raba energije (v navezavi z Lokalnim energetsko podnebnim konceptom)

Zagotavljanje energetske varnosti ter skrb za 'energetsko pravičnost', tj. za tehnološko in cenovno dostopno ter okoljsko primerno energijo za čim večje število ljudi (to velja zlasti za energijo za stanovanjsko ogrevanje v zimskem času).

Postati energetsko trajnostno mesto, ki izkorišča vse OVE in presežno energijo prodaja v pametno omrežje.

Zelene rešitve v urbanem delu mesta (t.i. NBS - naravi prilagojene rešitve)

Zagotavljanje sistemskih rešitev z novimi standardi – uvajanje naravi prilagojenih rešitev v urbanem delu mesta (zelene rešitve za povečanje biotske pestrosti, mesto spužva, senčno mesto, samooskrbno mesto ipd.).

Omogočanje enostavnega, kratkega oz. hitrega dostopa do zelenih površin (park, drevored,  otroško igrišče v zelenju, tratne površine ipd.) za vse prebivalce.

Prilagajanje na podnebne spremembe

Varovanje poseljenih in (pol)naravnih delov okolja pred temperaturnimi ekstremi, orkanskim vetrom, ekstremnimi padavinami ipd. z ustreznimi prostorskimi, krajinsko-arhitekturnimi in gradbenimi ureditvami oz. posegi.

Prilagajanje infrastrukture, delovanja javnih in zasebnih institucij ter načina življenja prebivalcev na podnebne spremembe.

 

Izhajajoč iz programskih izhodišč smo si zastavili dva pomembna strateška cilja, katerim sledijo operativni cilji oziroma ukrepi:

 

Strateški cilj 1.: Vzpostavitev procesov za doseganje podnebne nevtralnosti

Št.

Operativni cilj/ukrep

1

Priprava novega Lokalnega energetsko podnebnega koncepta Mestne občine Maribor za obdobje 2020-2030, s pogledom do 2050 (LEPK MOM)

2

Izvajanje ukrepov iz LEPK MOM, spremljanje realizacije in ugotavljanje učinkovitosti

3

Vzpostavitev  in  vodenje  integriranega in javno dostopnega informacijskega sistema spremljanja emisij po sektorjih

4

Novelacija obstoječe oz. priprava nove Celostne prometne strategije mesta Maribor

5

Izvajanje ukrepov iz nove Celostne prometne strategije mesta Maribor, spremljanje realizacije in ugotavljanje učinkovitosti

6

Spodbujanje občinskih investicij namenjenih doseganju cilja  podnebne nevtralnosti (npr. celovita prenova stavb, zelena infrastruktura, trajnostna mobilnost, izraba OVE, ipd.) 

7

Aktivno spremljanje in kandidiranje na razpisih za pridobivanje  sredstev iz EU in drugih virov, namenjenih doseganju podnebne nevtralnosti

8

Spodbujanje eksperimentalnega pristopa in sistemskih pilotnih rešitev za doseganje podnebne nevtralnosti (integriran sistem zbiranja podatkov, celovita revitalizacija sosesk,  novi ekonomski koncepti-lokalna energetska samozadostnost, delitvena ekonomija)

9

Ozaveščanje in podpiranje prehoda kmetovalcev na trajnostno pridelavo in rabo energije za obdelavo, predelavo, skladiščenje in transport pridelkov z zagotavljanjem sistema informiranja in tehnične pomoči za pridobivanje sredstev iz primernih skladov

10

Gozdnogojitvena in varstvena dela v okviru obnove gozdov na območju Maribora

11

Informiranje in ozaveščanje javnosti o pomenu biotske raznovrstnosti gozdov ter prioritetno lastnikov gozdov glede trajnega ravnanja in ohranjanja gozdov

 

 

Strateški cilj 2: Sistemsko prilagajanje na podnebne spremembe

Št.

Ukrep

1

Priprava ocene ogroženosti MOM/ocene tveganja in ranljivosti za podnebne spremembe (plazovi, vetrolom, žled, suša, požari idr.)<s></s>

2

Vzpostavitev komplementarnega sistema za spremljanje, obveščanje, zaščito in izvajanje ukrepov pred izrednimi dogodki v MOM (vzpostavitev  Štabne sobe)

3

Vključevanje podnebnih prilagoditev v politike urbanega načrtovanja (OPN, OPPN,..)

4

Izvajanje eksperimentalnega pristopa in sistemskih zelenih pilotnih rešitev za prilagajanje na podnebne spremembe ter izvedba pilotnih primerov (npr. zelene strehe, zelena fasada, vodoprepustno tlakovanje, ozelenitev parkirišč, naravni zbiralniki vode, ipd.) 

5

Priprava priporočil za širšo javnost/podjetja o tem kako se prilagajati na podnebne spremembe oz. ublažiti posledice le teh na podlagi dobre prakse v Evropi

6

Sistemsko vključevanje NVO pri kreiranju posameznih rešitev ali izvajanju manjših projektov v povezavi s prilagajanjem na podnebne spremembe ali blaženju njihovih posledic (letni javnih razpis za financiranje aktivnosti NVO na področju varstva okolja)

 

Našteti ukrepi se nanašajo konkretno na področje podnebnih sprememb, poudariti pa velja, da so tudi druga področja ozko povezana s tem poglavjem kot so zrak, vode, krožno gospodarstvo, tla, ohranjanje narave, prostorsko načrtovanje, odpadki. Problematika za prilagajanje in blaženje podnebnih sprememb mora biti obravnavana kompleksno, saj je le tako mogoče dosegati željene oziroma postavljene cilje.