home

OKOLJE

Meteorološki podatki

Kakovost zunanjega zraka na določenem območju je razen človekovih dejavnosti odvisna tudi od temperature in smeri vetra. Višje temperature zraka so namreč pogoj za številne kemijske reakcije, ki potekajo med posameznimi kemijskimi elementi, ki nato tvorijo kompleksnejša onesnaževala, ki jih nato veter odnaša v določenih smereh. Meritve temperature potekajo v Mariboru na merilni postaji Center in Vrbanski plato (ARSO), zadnje leto tudi na Teznem (občinska merilna mreža), meteorološka postaja (ARSO) pa je na Letališču Edvarda Rusjana, kjer potekajo številne samodejne meritve.

Iz opisa meteorološke postaje Tabor (ARSO: Meteorološka postaja Maribor Tabor, naše okolje 2019), ki je bila pred nekaj leti ukinjena, smo zbrali nekaj osnovnih meteoroloških podatkov.

Temperatura

Temperature so pogojene s tipom podnebja na določenem območju in reliefom. Temperatura je odvisna od nadmorske višine, ki z višino temperatura običajno pada, pa tudi od nagiba in orientacije terena. Praviloma temperatura na vsakih 1000 višine pade za 5,3 stopinje.

V Mariboru je povprečna letna temperatura primerjalnega obdobja (1981-2010; trideset let) znašala 10,5oC, v obdobju 1961-1990 pa 9,6oC. Temperatura zraka se torej viša.

Zimska povprečna temperatura znaša 0,8oC, medtem ko za obdobje 1961-1990 znaša točno 0,0oC.

Povprečna poletna temperatura primerjalnega obdobja je 20,1oC, za obdobje 1961-1990 pa je za 1,4oC nižja.

V Mariboru je v povprečju najtoplejši mesec leta julij s povprečjem 21,0oC, najhladnejši pa januar z -0,1oC. Največ padavin pade v povprečju avgusta in junija (127 oz. 121 mm) najmanj pa januarja in februarja 40 oz. 43 mm.

Število toplih in vročih dni narašča, v primerjalnem obdobju (1981-2010) je bilo 69 toplih in 15 vročih dni na leto, medtem ko je v obdobju 1961-1990 nižje, toplih 54 in vročih 7 dni. Tople noči so bile do konca 80. let zelo redke, ena ali dve na nekaj let. V 90. letih so se začele gostiti, od leta 2000 pa jih zasledimo vsako leto. Največ toplih noči smo zabeležili 2015 in sicer 14.

 

Iz grafa vidimo, da so temperature v centru mesta za skoraj dve stopinji višje kot na letališču. V zadnjih dvajsetih letih je tudi lepo razviden trend višanja temperatur.

Padavine

Prostorska porazdelitev padavin je glede na dokaj razgiban relief Slovenije precej različna; količina padavin se od morja proti notranjosti povečuje. Čeprav se količina padavin proti Prekmurju zmanjšuje, pa je v območju Pohorja manjše območje večje količine padavin.

V primerjalnem obdobju (1981-2010) je padlo v Mariboru povprečno 1.015 mm padavin, v obdobju 1961 – 1990 pa nekoliko več, 1.045 mm. Največ padavin pade poleti, primerjalno povprečje je 356 mm, povprečje 1961-1990 znaša 365 mm. Meseca z najvišjim povprečjem padavin sta junij in avgust, ko povprečno pade 121 oziroma 127 mm. Najmanj padavin pade pozimi, primerjalno povprečje je 150 mm, povprečje 1961-1990 pa 160 mm, najmanj v januarju in februarju. Načeloma pade več padavin v jeseni kot spomladi. Podatki se nanašajo na merilno postajo Tabor.

Na sliki 2 bomo prikazali količine padavin, izmerjene na Letališču Edvarda Rusjana, kjer je prav tako opaziti trend naraščanja padavin. Pri tem velja poudariti, da smo v zadnjih letih priča vedno večjim nalivom, ki k podzemnim vodam ne doprinesejo prav veliko, saj preprosto odtečejo.

 

Snežna odeja, trajanje sonca, hitrost vetra, relativna vlaga

Eni izmed mnogih pokazateljev podnebnih sprememb so tudi število dni in debelina snežne odeje, število ur sončnega obsevanja, hitrost vetra in relativna vlažnost. ARSO te podatke spremlja na meteorološki postaji na Letališču Edvarda Rusjana.

Podatki služijo za pregled dejanskega stanja in pripravo scenarijev za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe.

 

 

Na slikah 3, 4, 5 in 6 so prikazani podatki za Letališče Edvarda Rusjana, Maribor. Iz vseh grafov je razviden trend zviševanja vrednosti, kar pomeni, da bo ozračje vedno bolj vroče, z večjimi nalivi in močnejšim pihanjem vetra. Število dni snežne odeje se zmanjšuje, s čimer se bo zmanjšala vodna bilanca in zato bodo prikrajšane tudi gospodarske dejavnosti, predvsem kmetijstvo in živinoreja, prav tako pa bodo ti primanjkljaji pustili negativni pečat na naravnem okolju in zdravju ljudi.

Spremembe od nas zato terjajo ukrepe za blaženje podnebnih sprememb, predvsem pa tudi za prilagajanje nanje, saj spremembe na kratek rok niso mogoče.

 

Vir podatkov: ARSO